Armature skozi čas: od lesenih cevi do pametnih armatur.
Armatura je danes nekaj tako vsakdanjega, da redko pomislimo, kako velik vpliv ima na kakovost življenja. Njena zgodovina pa je zgodba o človekovem boju za dostop do vode, o inovacijah in nenehnem iskanju ravnovesja med funkcionalnostjo, dizajnom in trajnostjo.
Zgodovina armatur se začne z razvojem vodovodnih sistemov. V starem Egiptu (okoli 1500 pr. n. št.) so uporabljali bronaste in bakrene cevi, ki so oskrbovale palače in templje z vodo. Vendar “pipa” v današnjem pomenu takrat še ni obstajala, pretok vode so omejevali z zapornimi ventili.
Rimljani so razvili napreden vodovod s svinčenimi cevmi in ventili, ki so omogočali nadzor pretoka vode v kopališčih, fontanah in celo privatnih domovih. Že takrat so uporabljali ročno upravljane ventile, predhodnike današnjih armatur.
Po padcu Rimskega imperija je znanje o vodovodnih sistemih v Evropi zamrlo. V srednjem veku je bila večina mest brez urejenega vodovoda. Voda se je točila ročno iz vodnjakov ali cevi brez zapornih mehanizmov. Le samostani in dvorci so imeli osnovne sisteme z lesenimi ali kovinskimi pipami. V renesansi, predvsem v Italiji in Franciji, se začne ponovno razvijati uporaba vode v arhitekturi (vodnjaki, vodometi), in s tem tudi mehanizmi za zapiranje in odpiranje pretoka, to so bile prve primitivne armature.
V 18. in 19. stoletju se s širjenjem kanalizacijskih in vodovodnih sistemov razvije potreba po masovni proizvodnji armatur. Prve moderne armature so bile izdelane iz medenine – zaradi odpornosti proti koroziji in enostavne obdelave. 1845 je Thomas Guest patentiral prvo armaturo z dvema ročajema (za toplo in hladno vodo). Med leti 1900 do 1950 nastane razvoj armatur za različne namene, za kuhinje, kopalnice, za industrijo.
Z razvojem proizvodnje se materiali in tehnologije spreminjajo, medenina ostaja najbolj uporabljan material zaradi svoje odpornosti, danes pogosto kromirana za lepši videz. Nerjaveče jeklo, bron, baker, nikelj in črna mat obdelava so postali priljubljeni zaradi estetike in trpežnosti, keramični vložki so zamenjali gumijasta tesnila, omogočajo boljše tesnjenje in daljšo življenjsko dobo.
Današnje armature niso več zgolj funkcionalne, so oblikovne mojstrovine in del notranje opreme. Imajo številne posebnosti, termostatske armature, ki ohranjajo konstantno temperaturo vode. Senzorske (brezkontaktne) armature, ki se samodejno vklopijo in izklopijo, vtljive izlivke za večjo prilagodljivost (kuhinje), izvlečne ročke, omejevalniki pretoka za varčevanje z vodo…
Dizajn armatur je postal ključni element sodobne kopalnice in kuhinje. Trendi, ki trenutno prevladujejo, mat črne armature, elegantne, minimalistične, brez odsevov, odlično se podajo v industrijske in skandinavske ambiente. Armature v barvah kovin, zlata, medenina, baker, bron, pogosto v brušeni ali satinirani izvedbi. Dajejo občutek prestiža in topline.
Armature so postale mnogo več kot zgolj vir vode, so oblikovalski, tehnološki in trajnostni izziv. Od prvih svinčenih cevi in lesenih ventilov do današnjih pametnih, minimalističnih in okolju prijaznih armatur, je prehod jasen: vedno bližje popolni funkcionalnosti in estetiki, z minimalnim vplivom na okolje.
Armature so danes izraz življenjskega sloga, niso le orodje, ampak del kulture bivanja.
